Utesnitveni sindrom kolka ali tako imenovani femuroacetabularni impingement je bolezensko stanje, za katerega je značilna bolečina in pa omejena gibljivost. V nadaljevanju tokratnega članka vam bomo predstavili še več podatkov in informacij o utesnitvenem sindromu kolka. Če želite izvedeti več o tem, vas prijazno vabimo, da nadaljujete z branjem.

Že ob začetku današnjega članka naj omenimo, da se utesnitveni sindrom kolka pojavi kot posledica ponavljajočega se zadevanja sprednjega ali zunanjega dela stegnenice ob tako imenovani priležni rob sklepne ponve. Vzrok za to so nepravilni atomski odnosi med vratom in glavico kolka ter acetabulumom medenice. Takrat se največkrat pojavi tudi značilna bolečina in omejena gibljivost kolčnega sklepa. Znano je, da se najbolj pogosto pojavi pri aktivni populaciji srednjih let.
Na katerih delih telesa se pojavljajo bolečine
Naj poudarimo, da ljudje z utesnitvenim sindromom kolka največkrat tožijo zaradi hudih bolečin v dimljah, ki se sprva pojavljajo po daljši športni aktivnosti s ponavljajočimi se gibi v smer večjega upogiba (fleksije) v kolčnem sklepu. Največkrat je to med tekom (navkeber), kolesarjenjem, veslanjem, igranjem nogometa, tenisa ali rokometa. Znano je, da je bolečina precej topega značaja (in sicer zaradi poškodbe hrustanca) ali pa je zbadajoča (zaradi poškodbe labruma) in lahko seva po sprednji strani stegna pa vse do kolena. Čez čas se lahko pojavi tudi med hojo navkeber ali pa po stopnicah navzgor, med obuvanjem čevljev ter po dolgotrajnem sedenju. Ali veste, da je utesnitveni sindrom kolka zelo pogost pri športnikih, ki so mlajših ali srednjih let (15-45 let)?
Utesnitveni sindrom kolka nastane kot posledica…
Verjetno se sprašujete, kako sploh nastane utesnitveni sindrom kolka. Naj omenimo, da največkrat nastane kot posledica:
-nepravilno zaraščenega zloma vratu stegnenice,
-subukutnega, lahko asimptomatskega zdrsa glavice kolka,
-motenj v razvoju acetabuluma
-nekaterih drugih vzrokov.
Klinično testiranje kolčnega sklepa in magnetna resonanca
Za potrditev te diagnoze zdravniki toplo priporočajo klinično testiranje kolčnega sklepa pri specialistu ortopedu ter magnetno resonančna (MR) diagnostika. Klinično testiranje je pozitivno takrat, kadar je manever v položaju upogiba kolka za 90 stopinj v smeri notranje rotacije boleč. Na tem mestu se bolnikom priporoča tudi izvedba tako imenovanega RTG slikanja.

Kaj lahko počnemo v času pred in po operaciji?
Zdravljenje mora biti na začetku čim bolj konservativno, in sicer z izločitvijo aktivnosti, ki povzročajo bolečino. V okviru tako imenovane manualne terapije se priporočajo artikulacijske tehnike na kolku s kombinacijo vaj za ohranjanje mobilnosti kolčnega sklepa in odpravljanje mišičnih neravnovesij. Izredno pomembno je, da pacient okrepi vse tiste mišice, ki omogočajo primerno stabilnost kolčnega sklepa. Na ta način namreč zmanjšamo pritisk na labrum acetabuluma med obremenjevanjem kolka pri hoji. Kirurško zdravljenje se svetuje predvsem v primeru, ko konservativni režim zdravljenja v obdobju od 3 do 6 mesecev ne izboljša simptomatike utesnitvenega sindroma kolka. Glavni namen tega kirurškega zdravljenja je odstraniti tiste strukturne ovire, ki preprečujejo gib kolčnega sklepa v smer fleksije in notranje rotacije. Poleg tega je cilj odstraniti ali ponovno pričvrstiti poškodovan, lahko degeneriran labrum ter preprečiti nadaljnje luščenje hrustančne površine in posledično obrabo sklepnega hrustanca.
Dva tipa utesnitvenega sindroma kolka
Nazadnje naj kot zanimivost omenimo tudi to, da poznamo dva tipa tega bolezenskefga stanja, in sicer tip ena in dve. Slednji nastane kot posledica retroverzije in pretirane poglobljenosti acetabulima. Zaradi tega pride pri fleksiji kolka do nezaželenega stika sprednjega roba acetabuluma s sprednjim robom vratu stegnenice. Kot posledica se natrga in degenerira sprednji del labruma, čez čas pa se poškoduje še hrustanec sprednjega dela acetabuluma.

Pri tipu ena pa gre za to, da konveksni prehod zunanjega sprednjega dela glavice stegnenice pride pri upogibu in notranji rotaciji kolka v precej tesen stik, in sicer z zgornjim in sprednjim robom labruma in acetabuluma. Zaradi tako imenovanih strižnih sil in še ponavljajočih se gibov lahko pride celo do poškodbe sklepnih površin, kar je izredno neprijetno.
Če želite izvedeti še več informacij o tej tematiki, pa vas vljudno vabimo, da kliknete na zgornji odebeljeni napis.
Preberite tudi: