Peneča vina so povsod po svetu čedalje bolj cenjena zaradi svoje neponovljive značilnosti. To pa je seveda vsebnost mehurčkov ali drugače rečeno – raztopljeni plin ogljikovega dioksida (CO2) v vinu. Ali ste vedeli, da je v večini penečih vin izvod CO2 naraven? V vinu se namreč raztopi med postopkom druge (ali tako imenovane sekundarne) alkoholne fermentacije, ki poteka v plinotesnih posodah ali steklenicah. Peneča vina so poznana tudi po svojevrstnem, specifičnem okusu, cvetici in zahvaljujoč vsebnosti raztopljenega CO2. Predvsem pa je za njih značilna senzacionalna fizična zaznava v ustih, ko se mehurčki sprostijo v vina.
Največkrat se na peneča vina, penine in šampanjce spomnimo ob praznovanjih, kot so novo leto ali pa rojstni dan. Glede na to, da so peneča vina vsaka za sebe specifična in unikatna, pa si vsekakor zaslužijo pozornost skozi celo leto.
Kako nastane peneče vino?
Pa naj vam na tem mestu predstavimo proizvodno metodo omenjenega vina. Najprej je to tankovska metoda oziroma Charmat. Drugo alkoholno vrenje poteka v zaprtem ali tako imenovanem plinotesnem tanku (cisterni), ki onemogoča, da bi nastajajoči ogljikov dioksid ušel iz posode in se zato raztopi v vinu. Potem pa je tu še klasična oziroma tradicionalna metoda.
Pri tem drugo alkoholno vrenje, (enako kot zorenje) poteka v steklenicah. Pri tej metodi je potrebno kar veliko več dela, zato pa so tudi stroški na enoto (steklenico) nekoliko višji. Vino je veliko več časa v stiku z odmrlimi kvasovkami in iz teh se razvijejo kompleksne arome, ki so podobne kruhu. Mehurčki pa so bistveno bolj fini, številčnejši, saj so manjši.
Peneče vino ali Šampanjec?
V nadaljevanju vam bomo predstavili imena in zaščitna imena omenjenih vin. Znano je, da z besedo peneča vina poimenujemo čisto vsa omenjena vina. To je lahko francoski šampanjec, italijanski prosecco ali pa španska cava. Mednje pa uvrščamo tudi slovensko penino. Vendar pozor, penine namreč ne moremo enačiti s šampanjcem. Poimenovanja pa se razlikujejo glede na pokrajino ali pa regijo, iz katere prihajajo. Na poimenovanje ima vpliv tudi način proizvodnje. Najprej vam predstavljamo ime penina. Gre za kakovostno vino ZGP (Zaščiteno geografsko poreklo) Slovenija.
Lahko ga proizvajajo po tankovski ali klasični metodi. Drugo ime je Champagne AOC. To so peneča vina izključno iz francoske pokrajine Champagne. Proizvedena pa so samo po tradicionalni metodi. Naslednje poimenovanje pa je Sekt. To je nemško poimenovanje za omenjeno vino. Sledi ime Prosecco DOC/DOCG. Ta vina izvirajo iz Italije (Benečije) in so proizvedena izključno po tankovski metodi (večinoma iz sorte grozdja, ki se imenuje glera). Gre za izredno lahkotna, pitna in nižje alkoholna vina. Predstavljamo vam tudi ime Cava, kakor imenujejo špansko vino. Slednje je pridelano po tradicionalni metodi. Španske lokalne sorte so: Macabeo, Parellada in Xarello, ki pa po večini izhajajo iz Katalonije.
Kot zanimivost naj še dodamo, da med pomembnejše pridelovalke omenjenih vin uvrščamo naslednje države: Novo Zelandijo, Avstralijo, Južno Afriko in še Kalifornijo.
Je čas za steklenico?
V kolikor smo vam naredili »lušte« po omenjenem vinu, vam predlagamo, da pokukate v spletno vinoteko eVino in si naročite svojo najljubšo pijačo oziroma vino. Svetujemo vam, da poskusite penino Mosaic, svetlorumene barve, ki ima osvežilen okus z elegantnimi mehurčki. Slednji pa potekajo v verigah. Kot namig vam razkrivamo, da se značilna sadna nota več kot odlično poveže z aromo kruhove skorje. Ta pijača vsebuje 12,5 % alkohola. Za eno steklenico (0,75 litra) boste v omenjeni spletni vinoteki odšteli 17,50 evrov. V kolikor pa bo v vaši košarici pristal še kakšen drug produkt ali izdelek iz njihove vinoteke in bo vaš nakup znašal več kot 100 evrov, vam bodo paket do doma dostavili brezplačno. To pa je res več kot odlično!
Hitro kliknite na zgornji odebeljeni napis in pokukajte v bogato obloženo spletno vinoteko eVino.
Preberite tudi: