Razvoj pumptrack poligonov sega že v 70. leta prejšnjega stoletja, ko so bili prvotno ustvarjeni kot pomanjšane verzije BMX prog. Ti poligoni so omogočali razvoj in pridobivanje kolesarskih veščin. V 90. letih so gorski kolesarji prevzeli te poligone in jih prilagodili svojim potrebam. Takratni poligoni so bili izdelani izključno iz zemlje ter so se razširili po svetu, najdemo pa jih na mnogih javnih površinah in zasebnih dvoriščih. Od leta 2015 so ti poligoni postali globalni trend na področju športne infrastrukture in so se razširili tudi v Slovenijo. Slovenija trenutno ponuja največ asfaltnih pumptrack poligonov na prebivalca.
Beseda “pumptrack” izvira iz angleškega jezika. Ker ni obstajal slovenski izraz za ta športni objekt, se je oblikoval izraz “kolopark”, ki opiše bistvo in namen poligona. Izraz je sestavljen iz besede “kolo”, kar poudarja, da je objekt namenjen uporabi s športnimi rekviziti na kolesih, ter besede “park”, saj gre za celovito ureditev prostora, ne zgolj za sam objekt.
Pumptrack poligoni kot stičišče lokalne skupnosti
Danes so pumptracki izjemno priljubljeni in hitro rastoč trend v športni infrastrukturi. V Sloveniji je podjetje Alliance ASE v zadnjih dveh letih zgradilo več kot 30 takšnih poligonov. Pumptracki ponujajo številne prednosti, med drugim aktivno in varno športno infrastrukturo na prostem. Gre za asfaltno krožno stezo z ritmično povezanimi grbinami in zavoji. Ta vrsta športnega objekta je primerna za vožnjo s kolesi, rolerji, rolkami, skiroji in drugimi športnimi rekviziti na kolesih. Zanimivo je, da je ta športni objekt primeren za uporabnike vseh starosti, od 2. do 70. leta. Omogoča namreč fizično intenzivno gibanje, ki spodbuja razvoj koordinacije in ravnotežja. To je še posebej pomembno za razvoj motoričnih sposobnosti otrok in mladine. Poleg tega pumptrack predstavlja tudi središče lokalne skupnosti, saj služi kot prostor za druženje in aktivnosti.
Pumptrack je inovativen način gibanja, saj se premikanje ne izvaja s pomočjo pedal ali odrivanja, temveč s premikanjem telesnega težišča po grbinah. Pri vzpenjanju na grbino se kolo ali drug rekvizit razbremeni, med spustom pa se ponovno obremeni. Tak način gibanja je fizično intenziven in omogoča vadbo tako mlajšim kot starejšim športnikom. Zanimivo je, da pumptracke uporabljajo tudi smučarski skakalci. Poleg tega so nad njihovo funkcionalnostjo navdušeni tudi znani športniki, kot so Filip Flisar, Žan Košir in številni drugi športni navdušenci.
Razvoj in različne vrste pumptrack poligonov
Obstajajo različne vrste pumptrack poligonov. Sprva so najpogosteje izdelovali zemeljske, saj je ta način gradnje enostaven, poceni in omogoča enostavno spreminjanje ter nadgrajevanje. Vendar je bilo potrebno zemeljske poligone nenehno vzdrževati, zato so graditelji začeli iskati bolj trajne rešitve. Tako so se pojavili betonski koloparki, ki pa so zelo dragi in zapleteni za izvedbo. Priljubili so se tudi modularni poligoni, zgrajeni iz lesa, kovine, betona ali kompozitnih vlaken. Vendar pa so zaradi svoje modularnosti precej enolični in manj primerni za trajne postavitve.
Kot najbolj optimalne se skozi čas izkazujejo asfaltne koloparki, saj so cenovno bolj dostopni v primerjavi z betonskimi različicami. Poleg tega so trajni, odporni na vremenske vplive in omogočajo vožnjo s skoraj vsemi športnimi rekviziti na kolesih, obenem pa skorajda ne zahtevajo vzdrževanja. Prav zaradi teh prednosti so asfaltni koloparki najbolj razširjeni po vsem svetu.
Če želite izvedeti več informacij o zasnovi in gradnji takšnega poligona, vam priporočamo, da obiščete spletno stran podjetja Alliance ASE. Slednji ponujajo projektantske, gradbene in tudi svetovalne storitve na področju akcijskih in urbanih športov.