Zgodovina tiska in vse kar je povezano z razvojem tiskarstva, vam bomo predstavili v nadaljevanju današnjega članka. Če tudi vas zanima zgodovina tiska in še veliko zanimivih informacij povezanih s to tematiko, potem vas prijazno vabimo, da nadaljujete z branjem. 

Verjetno vam je znano, da so pred izumom tiska vsak izvod zapisovali na roke. To je tudi eden izmed glavnih razlogov, da je bilo teh izvodov zelo malo, bili pa so dragi. S tiskom so kot prvi pričeli Kitajci in Japonci, v 6. stoletju. Tiskali so z odtisom na glinene ali slonokoščene bloke, v katere pa so morali najprej vklesati črke, nato namazati s črnilom in potem odtisniti na papir. 

Največji napredek v zgodovina tiska

Največji napredek v zgodovina tiska pa je v 15. stoletju naredil Johannes Gutenberg. Slednji je namreč izumil tisk s premičnimi kovinskimi črkami. Na ta način je postalo tiskanje dosti lažje in hitrejše. Od takrat naprej so lahko natisnili več izvodov hkrati, če pa se je tiskar kdaj zmotil, je z dletom odstranil napačne črke ter jih nadomestil s pravilnimi. Zgodovina tiska in njen razvoj se je po Evropi precej hitro razširil. Tako se je tiskalni stroj ob koncu 15. stoletja pojavil že v vseh večjih Evropskih mestih. V 19. stoletju so ta stroj nadomestili tiskalniki, ki so omogočili barvno tiskanje. Tovrstne naprave so sedaj nepogrešljiv predmet vsake hiše. 

Zgodovina tiska na Slovenskem

Sedaj pa vam bomo na kratko predstavili še nekaj ključnih podatkov o zgodovina tiska na Slovenskem. Prvo tiskarno na slovenskih tleh je leta 1575 odprl Janž Mandelc v Ljubljani. On je bil prvi slovenski tiskar, ki je na slovenskih tleh tiskal publikacije v slovenskem jeziku. V času protireformacije je prišlo do velikega zastoja in (obe) drugi tiskarni so odprli šele po dobrih sto letih. To se je zgodilo v letu 1678. Naj še omenimo, da je eno tiskarno in knjigarno v Ljubljani ustanovil salzburški tiskar Janez Krstnik Mayr, drugo pa na gradu Bogenšperk baron Janez Vajkard Valvasor. Prva je bila v rokah Mayrjevih naslednikov precej dolgo, in sicer do leta 1731.

Mayrjevo tiskarsko tradicijo so nadaljevali zelo dolgo: nazadnje tudi tiskar in založnik Jožef Blaznik. Do leta 1946 so se s tem ukvarjali in ohranjali tradicijo tudi njegovi nasledniki. Med obema vojnama so na Slovenskem delovale Narodna, Zadružna, Učiteljska, Zvezna tiskarna in zasebna tiskarna Maksa Horvatina, Katoliška pa se je preimenovala v tako imenovano Jugoslovansko tiskarno. Po drugi svetovni vojni so številne manjše tiskarne združili in preimenovali, zasebne pa so podržavili.

Tisk v Grafiki Gracer

Zelo zanimiva zgodovina tiska sega tudi v leto 1976, ko je Miran Gracer, samostojni podjetnik iz Celja, registriral obrt z imenom Grafično papirna galanterija Gracer Miran s.p.. Delati je začel v domači delavnici, kjer se mu je v nekaj letih pridružilo še 5 sodelavcev. Najprej je proizvodnja temeljila na izdelavi nezahtevnih obrazcev, eno in dvobarvnih tiskovin ter podobnih grafičnih izdelkov. Leta 1983 je delovnega prostora pričelo primanjkovati in tako se je dejavnost tiskarne razširila še na prizidek k domači hiši. Strojni park je obsegal enobarvne stroje blagovnih znamk Heidelberg, Rotaprint in Solna. Proizvajali so predvsem enostavne obrazce, letake in plakate. Leta 1989 je nastala Grafika Gracer d.o.o. Vsa leta se je, tako v obrti kot v podjetju, težilo k razvoju dejavnosti.

Vsako poslovno leto je promet rasel, s tem pa tudi potreba po večji delovni moči. Število zaposlenih je zraslo na 12, v tiskarni pa so se vrteli dvobarvni stroji. 1993 so z nakupom prvih računalnikov in opreme za osvetljevanje filmov  nastali pogoji za prve zametke oddelka priprave za tisk. V omenjeni tiskarni so pričeli izdelovati revije. Z razvojem in širjenjem proizvodnih možnosti je obstoječa domača delavnica postala premajhna, zato se je firma leta 1996 preselila v novo poslovno stavbo na Lavo 7b v Celju. Tam jih lahko najdete še danes. O nadaljevanju razvoja tiskarne in tiska pa si preberite na njihovi spletni strani!