Rdeča slovenska vina so pri nas precej priljubljena. Znana so namreč po mnogih zdravilnih lastnostih. V zmernih količinah so rdeča slovenska vina dobra za srce in ožilje, kri, prosti slabokrvnosti, za pospeševanje prebave idr. Vse to velja, dokler človek ne prekorači zmernega uživanja. Popolnoma enako se zgodi tudi pri uživanju drugih tekočin ali hrane. Če zaužijete določene hrane ali pijače preveč, to ni dobro za vaše telo.

Kot zanimivost naj že na začetku tokratnega članka omenimo, da se v Sloveniji letno pridela veliko več belih kot rdečih vin. Rdeča slovenska vina se pridelujejo na Primorskem (modri pinot, cabernet, cabernet sauvignon, merlot, teran, refošk, cuvée…) in v Posavju (modri pinot, modra frankinja, metliška črnina, rdeče bizeljsko-sremiško…). Različne lastnosti med posameznimi vini so v glavnem odvisne od sorte vinskih trt, pa tudi od tal (na katerih raste trta) in od klime (pridelovalnega območja). 

Ali veste, od kod rdeča slovenska vina pridobijo svojo značilno barvo?

Ali veste, od kod rdeča slovenska vina pridobijo svojo značilno barvo? Slednjo med drugim dobijo od lupin in pešk grozda. Ali je barva temno rdeča ali svetlejša, je odvisno tudi od starosti vina in kemične sestave. Načeloma velja, da so mlajša vina temnejše barve od starejših vin. Mlajša rdeča slovenska vina je tako mogoče prepoznati po češnjevi barvi, za bolj stara vina pa so značilne toplo opečnate barve.

Kakšna je barva, je odvisno tudi od kraja, kjer so vino pridelali. V toplejših krajih pridelujejo vina, ki so nekoliko bolj sladkasta in manj kisla, zato se odtenek približuje vijolični, medtem ko je v severnejših krajih, kjer ima vino več kisline, barva bolj rubinasta (to so npr. bordojska vina). Rožnata barva je značilna za rose, ki je lahko bolj malinastega odtenka ali pa v barvi lososovega mesa.

Kako moramo hraniti rdeče vino?

Pa naj vam na tem mestu na kratko predstavimo še, kako se shranjujejo rdeča slovenska vina. Verjetno veste, da je vina potrebno shranjevati v hladnih, temnih prostorih. Najbolje je, da jih hranite v kleti, saj lahko zorenje vina poteka kar najbolj nemoteno. Ste vedeli, da je potrebno steklenice z zamaški skladiščiti leže, steklenice z navojem pa lahko hranite tudi pokončno? Rdeča vina hranite na temperaturi od 12 do 16 °C, zrela in plemenita vina pa na temperaturi od 16 do 18 °C. Rose vina je potrebno hraniti pri temperaturi 12 °C. 

Naj še omenimo, da se rdeča slovenska vina strežejo v zaobljenih kozarcih, da ima vino zaradi zračenja lepši vonj. Kozarci imajo krajši pecelj. V teh kozarcih pridejo do izraza tudi stara vina (jagodni izbor in tudi stara bela vina). Ste vedeli, da je potrebno kozarec vedno napolniti le do tretjine? Stara, arhivska vina, pa je potrebno eno uro pred serviranjem odpreti in jih previdno preliti v dekanter. To je posoda, ki se uporablja za pretakanje tekočin.

Slovenska vina so po večini suha

Slovenska vina so po večini suha, kar pomeni, da imajo dokaj nizko vsebnost sladkorja in višjo vsebnost kisline. Na splošno velja, da se rdeča vina lahko strežejo k rdečemu mesu, divjačini, paradižnikovi omaki, marinadam, testeninam in tudi k zelenjavi.

Rdeče vino Cabernet se več kot odlično poda k testeninam s pršutom, savinjski krači, jedem z jurčki, pečeni gosi, jedem z žara idr. Metliška črnina pa »sede« k pečeni šunki v testu, pečeni gosi, raci, puranu, jagenjčku z žara in ostalim mesnim jedem z žara. Tudi rdeče vino Merlot se več kot odlično poda k mesnim jedem. Pri kombiniranju hrane in rdečega vina se lahko držite naslednjega načela: »bolj kot je vino temno rdeče, bolj je zdravo.« Pa ne pozabite, da je potrebno vino uživati zmerno, saj se k jedi navadno postreže z namenom nadgradnje jedi.

Če se tudi vi želite okrepčati z rdečim vinom, vam svetujemo, da pokukate v spletno vinoteko eVino.