Primorska vina

Primorska vina in njihova priljubljenost je vse od leta 1991 izredno velika. Priljubljena so Primorska vina iz vseh štirih vinorodnih okolišev Primorske. To so: Brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra. V nadaljevanju tokratnega članka vam bomo predstavili značilnosti naštetih vinorodnih okolišev, kjer nastajajo Primorska vina. Če jih želite spoznati, vas prijazno vabimo, da nadaljujete z branjem. Spletno nakupovanje vin iz celotnega sveta pa lahko opravite na Evino.

eVino

Brda 

Najprej se ustavimo na pol poti med Alpami in Mediteranom – v Brdih. Primorska je najtoplejša vinorodna dežela Slovenije in obenem najbolj priljubljena med vinoljubi. Če se ob lepem vremenu povzpnete na razgledni stolp v Gonjačah, lahko doživite enega izmed najlepših vinskih razgledov na tem planetu.

Brda

Vinorodni okoliš Brda uživa tako v vplivu Alp kot vplivu Sredozemlja. Ravno zaradi tega so vina krepka, a živahna in dolgoživa. Že res, da so si briški vinarji sloves ustvarili z odličnimi belimi zvrstmi na temelju chardonnayja in rebule ter rdečimi zvrstmi na temelju merlota in cabernet sauvignona, vendar pa zadnje čase vse več poudarka dajejo veličastni rebuli. Vinarji kar tekmujejo, kdo bo iz te, na prvi pogled skromne, sorte izvlekel čim več. 

Vipavska dolina

Sedaj pa se prestavimo v vinorodni okoliš Vipavska dolina, kjer Mediteran čutijo, vendar ga ne vidijo. Vipavska dolina velja za najbolj dinamičen vinorodni okoliš v Sloveniji. Merlot in sauvignon sta najbolj razširjeni sorti, ki dajeta prav dobre, tudi odlične rezultate. Naj omenimo, da so se nekoliko bolj avanturistično usmerjeni vinarji vrnili k starim sortam, ki so v Vipaski dolini že stoletja: rebula, istrska malvazija, pinela, avtohtoni zelen in celo laški rizling. Na novo odkrivajo njihove lastnosti in jih zvrščajo v do sedaj še nevidene zvrsti. 

Vipavska dolina

Kras

Pa smo že na Krasu. Vinorodni okoliš Kras je z 578 hektarji vinogradniških površin najmanjši okoliš na Primorskem. Vinogradi se razprostirajo na izredno apnenčasti kraški planoti, in sicer med 200 in 400 metri nadmorske višine. Značilna kraška prst je rdeča zemlja (tako imenovana terra rossa), ki je zelo bogata z železovimi oksidi. Nekateri pravijo, da so vina s Krasa opevali že v času Plinija starejšega.

Kras

Ta naj bi v svojih zapisih častitljivo starost 87 let, ki jo je doživela Julija Avgusta (Livia Drusilla), žena cesarja Avgusta, pripisoval ravno uživanju pucinskega vina. Verjetno vam je znano, da Kras leži med Jadranskim morjem in najbolj vzhodnim delom Alp. Ima zmes celinskega in submediteranskega podnebja z jasnimi alpskimi vplivi. Kot zanimivost naj omenimo, da je tradicionalno gojitveno obliko kraški latnik (pergola), ki je znana predvsem po velikih količinah pridelka, v veliki meri že nadomestila gojitvena oblika guyot, kar je vplivalo tudi na dvig kakovosti. Zagotovo veste, da je na Krasu vinski kralj teran. Slednjega pridelujejo iz rdeče sorte refošk, in zavzema kar tri četrtine vseh posejanih vinogradov. Teran je vino globoke rubinaste barve z vijoličastimi odtenki, zmernih ali nižjih alkoholnih stopenj in visokimi kislinami. Zanj so značilne arome rdečega jagodičevja. Med belimi sortami izstopata istrska malvazija in še avtohtona vitovska grganja.

Kjer vinogradi gledajo morje

Pa smo prišli še do vinorodnega okoliša Slovenska Istra – »kjer vinogradi gledajo morje.« Ob  Jadranskem morju, med Italijo in Hrvaško, leži s soncem najbolj obsijani in najtoplejši slovenski vinorodni okoliš. To je Slovenska Istra. Vinogradi se razprostirajo od 250 metrov nad morjem pa vse do obale. Istra ima izredno milo sredozemsko podnebje. Ob obali pade med 900 in 1000 mm padavin, v notranjosti pa tudi do 1.300 mm.

Slovenska Istra

Prst je sestavljena iz fliša, ta pa ima primesi peščenjaka in laporja. Na tem območju nastajajo priljubljena Primorska vina. Predvsem v Istri je najbolj zastopana rdeča sorta refošk, ki predstavlja več kot 45 odstotkov vseh posajenih vinogradov. Refošk daje vino z globoko vijolično barvo, srednje polnim in polnim telesom, visokimi kislinami in značilnimi aromami rdečega in črnega sadja ter pikantnih not. Med belimi pa je najbolj priljubljena istrska malvazija, ki je zasajena na več kot 30 odstotkih vinogradov. 

Leave a reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *