Mačja levkoza je kronična bolezen mačk. To povzroča virus mačje levkoze (FeLV), ki se izloča predvsem s slino. Mačke se okužijo ob tesnem stiku z drugimi mačkami – s prehranjevanjem in pitjem iz iste posode, medsebojnim umivanjem in tudi z ugrizi. Ste vedeli, da so za okužbo najbolj občutljive mačke stare do 4 mesece? Mladiči se lahko okužijo že v maternici, med sesanjem ali pa takrat, ko jih umiva njihova mati. Zelo pogosto virus pri breji mački povzroči abortus.

V nadaljevanju tokratnega članka vam bomo predstavili razvoj bolezni mačja levkoza. Prijazno vas vabimo, da nadaljujete z branjem.
Kako poteka bolezen?
Najprej naj omenimo, da se po oralni okužbi virus razmnožuje v mandljih. Od tam pa se po limfi in krvi razširi v področne bezgavke, kostni mozeg in ostale limfatične organe. Potem sledi faza viremije, med katero je virus stalno prisoten v krvi in se razširi po celem telesu. Virus okuži številne epitelne celice, tudi celice slinskih žlez, črevesja in očesnih veznic. Ko okužba doseže slinske žleze in črevesne celice, pa se začne virus izločati s slino in blatom. Ob stiku z virusom se okoli 50 % mačk odzove z ustreznim imunskim odgovorom in okužbo prebolijo. To se zgodi v prvih fazah okužbe (preden virus doseže kostni mozeg).
Prvi znaki mačje levkoze
Sedaj pa vam bomo predstavili znake bolezni mačja levkoza. Znaki so odvisni od podtipa virusa. Poznamo 3 različne sindrome, ki se lahko pojavijo med infekcijo – proliferativni (rak), degenerativni (znižano število krvnih celic) in imunosupresivni (zmanjšana odpornost proti drugim infekcijam). Prvih nekaj dni po okužbi se pri mačkah kažejo blagi simptomi – slabo počutje, povišana telesna temperatura. Tej akutni fazi sledi faza brez kliničnih znakov bolezni, ki traja od nekaj mesecev do nekaj let. Mačja levkoza lahko povzroči tudi motnje v živčnem sistemu. Obstajajo pogosta obolenja pri mačkah, ki so okužene z levkozo. Te so: motnje krvi, rak, nevrološke motnje, sistemske infekcije, infekcije prebavnega trakta, bolezni kože, dihal, oči, sečil in drugo.

Naj še omenimo, da lahko infekcijo z virusom levkoze ugotovimo s hitrim testom ELISA iz krvi. V primeru, da je mačka še v inkubaciji (približno do 4 tedne po okužbi) je test lažno negativen. Možni so tudi lažno pozitivni rezultati na testu (v primeru hemolitičnega vzorca ali napake v testu). Ste vedeli, da je test mogoče izvesti že pri mačjih mladičih? Z njimi se namreč ugotavlja prisotnost virusa v krvi in ne protitelesa. S hitrim testom ni mogoče ločiti prehodne od trajne infekcije. Če je rezultat pozitiven, se lahko test ponovi čez 1-3 mesece.Hitri test je priporočljiv za vse bolne mačke, mačke z vnetimi dlesnimi, mačke z ugriznimi ranami, pri tistih ki so bile izpostavljene okuženim mačkam in ob vstopu v zavetišče. Veterinarji bolne mačke običajno testirajo ne glede na rezultate prejšnjih testov. Mačke negativne na testu za okužbo s FeLV je priporočljivo ponovno testirati čez 1-2 meseca, predvsem če kažejo simptome povezane z okužbo z mačjo levkozo.
Proti okužbi lahko muco zaščitite s cepljenjem
Vedite, da je okužbo z virusom mačje levkoze lahko preprečiti, in sicer z zaščitnim cepljenjem. Mačke je zato možno prvič cepiti v 8. tednu starosti, cepljenje pa je potrebno poviti čez 3-4 tedne. Cepljenje je priporočljivo za tiste mačke, ki imajo povečano tveganje za okužbo. To so vse mačke, ki imajo izhod iz hiše in tiste, ki živijo z okuženo mačko. Pri izključno notranjih mačkah cepljenje ni potrebno. Pred cepljenjem se opravi hitri test, saj cepljenje že okuženih mačk ni smiselno. Priporočeno je še, da mačke stare do 4 mesece bivajo izključno v stanovanju, saj so pri tej starosti najbolj dovzetne za okužbo in cepljenje ne nudi 100 % zaščite. Za še več informacij o bolezni mačja levkoza pa se obrnite na veterinarsko ambulanto Zamba.
