Izvršba je postopek, s katerim upnik doseže poplačilo neporavnane obveznosti, ko dolžnik prostovoljno ne plača dolga. Ker gre za pravno urejen mehanizem z jasnimi koraki, roki in pravicami obeh strani, je ključno razumeti, kako se začne, na kaj se nanaša in kako lahko kot upnik ali dolžnik zaščitite svoje interese – v nadaljevanju na preprost način razložimo, kaj je izvršba.

Ključne informacije:

• Izvršba se začne na predlog upnika in temelji na verodostojni listini ali pravnomočni odločbi/sodbi.
• Najpogostejše oblike so izvršba na plačo/pokojnino, bančni račun, premičnine in nepremičnine.
• Dolžnik ima pravico do ugovora, predloga za odlog ter do minimalnih zneskov za preživetje.
• Praktično poteka prek sodišča ali FURS/banke/delodajalca, odvisno od izbranega sredstva izvršbe.
• Dobro pripravljena dokumentacija in pravočasno ukrepanje bistveno skrajšata postopek.

Kazalo vsebine:

• Kaj izvršba pomeni v praksi
• Kdaj in kako se vloži predlog za izvršbo
• Oblike izvršbe (na plačo, račun, premičnine, nepremičnine)
• Pravice in dolžnosti dolžnika
• Kako poteka izvršba na plačo in bančni račun
• Odlog izvršbe in dogovor o obročnem plačilu
• Stroški, roki in tipične napake
• Zaključek
• Pogosta vprašanja

Kaj izvršba pomeni v praksi

V praksi izvršba pomeni, da na predlog upnika pristojni organi prisilno izterjajo dolg iz dolžnikovega premoženja. Postopek se praviloma začne pri sodišču, ki izda sklep o izvršbi. V sklepu določi tudi sredstvo izvršbe (npr. rubež plače) in udeležence, ki morajo sklep izvršiti (banka, delodajalec, izvršitelj). Cilj je učinkovit, vendar sorazmeren poseg, ki spoštuje pravice obeh strani.

Več o tem, kaj je izvršča, si lahko ogledate na tej povezavi.

Kdaj in kako se vloži predlog za izvršbo

Predlog se vloži, ko dolžnik tudi po opominu ne poravna obveznosti. Upnik predlogu priloži verodostojno listino (račun, izpisek, menico, notarski zapis) ali sodno odločbo. Predlog je možno vložiti elektronsko (e-Sodstvo) ali fizično na sodišču. Večja kot je natančnost podatkov (znesek, obresti, stroški, podatki o dolžniku), hitreje se postopek premika.

Oblike izvršbe (na plačo, račun, premičnine, nepremičnine)

• Na plačo/pokojnino: delodajalec ali ZPIZ redno odtegujeta del prejemkov.
• Na bančni račun: banka blokira sredstva in jih v okviru zakonskih omejitev nakaže upniku.
• Na premičnine: rubež in prodaja predmetov (vozila, oprema, zaloge) preko izvršitelja.
• Na nepremičnine: zaznamba, cenitev in prodaja nepremičnine; ostanek kupnine po poplačilu dolga prejme dolžnik.

Izbira sredstva je odvisna od tega, kje se da dolg najučinkoviteje poplačati, ob spoštovanju načela sorazmernosti.

Pravice in dolžnosti dolžnika

Dolžnik lahko v zakonskem roku vloži ugovor (npr. zaradi napačno obračunanega zneska, zastaranja ali ker dolg ne obstaja). Možen je tudi predlog za odlog ali obročno plačilo, kadar bi takojšnja izvršba ogrozila preživetje. Dolžnik mora hkrati sodelovati v postopku in sodišču posredovati zahtevane podatke; namen postopka ni kaznovanje, temveč poplačilo.

Kako poteka izvršba na plačo in bančni račun

Pri izvršbi na plačo sodišče pošlje sklep delodajalcu, ki nato z zakonsko določeno omejitvijo odteguje del plače. Pri banki se znesek na računu blokira, pri čemer dolžniku ostane znesek, potreben za minimalno preživetje in izplačila, ki so iz izvršbe izvzeta (npr. določene socialne pomoči). Odtegljaji trajajo, dokler se dolg ne poplača ali se sklep razveljavi.

Odlog izvršbe in dogovor o obročnem plačilu

Če bi takojšnja izvršba povzročila nesorazmerno škodo (izguba doma, zdravstvene okoliščine), lahko dolžnik predlaga odlog. Sodišče ob upoštevanju dokazil presodi, ali pogoji za odlog obstajajo. V praksi se pogosto sklene tudi izvensodni dogovor o obročnem odplačevanju, ki lahko za obe strani pomeni hitrejšo in cenejšo pot do rešitve.

Stroški, roki in tipične napake

Stroški zajemajo sodne takse, stroške izvršiteljev ter morebitne stroške cenitev in prodaje. Roki so relativno kratki (zlasti za ugovor), zato je pomembno, da stranke hitro ukrepajo. Med tipične napake sodijo nedokazana terjatev, napačni podatki o dolžniku, nejasno obračunane obresti ali ignoriranje vročenih pisanj – vse to postopek podaljšuje ali podraži.

Zaključek

Na kratko: izvršba je pravno urejen, prisilen način poplačila dolga, ki varuje interese upnika, a hkrati upošteva temeljne pravice dolžnika. Razumevanje postopka, pravočasno uveljavljanje pravic in kakovostna dokumentacija so ključni za učinkovit in pošten izid.

Pogosta vprašanja

Ali se izvršba vedno začne na sodišču?

V večini primerov da, postopek vodi sodišče. Izvršba pa se lahko tehnično izvaja tudi preko banke, delodajalca ali izvršitelja, odvisno od izbranega sredstva izvršbe.

Koliko plače mi lahko rubijo?

Rubež je omejen z zakonom in mora dolžniku pustiti del prihodkov za minimalno preživetje. Višina je odvisna od vrste prihodka in morebitnih vzdrževanih članov.

Se lahko z upnikom dogovorim za obročno odplačevanje?

Da. Izvensodni dogovor ali predlog obročnega plačila pogosto skrajša postopek in zniža stroške – dogovorjeno nato lahko potrdi sodišče.

Meta opis:
Kaj je izvršba – praktičen vodič po postopku prisilne izterjave: kako se začne, katere oblike obstajajo, pravice dolžnika, rubež plače in možnost odloga.