Mladi, ki še niso polnoletni, se vse pogosteje odločajo za vstop na trg dela že v zgodnjih letih. Ta trend prinaša številne priložnosti in izzive za mlade, ki si želijo zaslužiti lasten denar in pridobiti delovne izkušnje že v mladih letih. Ko mladi na Hrvaškem vpišejo v iskalnik poslovi za mladoletnike iščejo delovna mesta, ki so primerna za osebe, mlajše od 18 let. To so lahko različna dela, ki so prilagojena glede na zakonske omejitve in zahteve za delo mladoletnih oseb.
Kako mladoletne osebe pridobijo zaposlitev
Mladoletne osebe lahko pridobijo zaposlitev na več načinov. Ena izmed možnosti je neposreden stik z delodajalci, ki iščejo mlade delavce. Druga možnost je iskanje zaposlitve preko agencij, specializiranih za zaposlovanje mladih. HR agencija nudi mladim podporo pri iskanju primernih delovnih mest in vključitev v bazo iskalcev zaposlitve
Izkušnje za prvo zaposlitev
Delo za mladoletne osebe prinaša številne koristi, med katerimi je ena izmed pomembnejših pridobivanje delovnih izkušenj za prvo zaposlitev. Mladi se lahko na tak način že v zgodnjih letih naučijo osnovnih delovnih veščin, kot so odgovornost, timsko delo, komunikacija s strankami in urejenost na delovnem mestu. Vse to so lastnosti, ki jih delodajalci cenijo pri prvih zaposlitvah mladih.
Poletno študentsko delo
V poletnih mesecih se študentsko delo intenzivira, saj večina dijakov in študentov nima šolskih obveznosti in lahko izkoristi poletne počitnice za delo. To obdobje je zaznamovano z visoko aktivnostjo na trgu dela, saj se mnogi mladi odločijo izkoristiti proste dni za pridobivanje delovnih izkušenj.
Usposabljanje za varnost pri delu
Vsak delavec, vključno s študenti in dijaki, mora biti po zakonu ustrezno usposobljen iz varstva in zdravja pri delu. To pomeni, da morajo delodajalci zagotoviti, da imajo vsi zaposleni potrebno znanje in veščine za varno opravljanje dela, kar velja tudi za mlade delavce.
Dviganje študentskih urnih postavk
Zaradi demografske vrzeli in pomanjkanja kandidatov za delo so se študentske urne postavke dvignile. V zadnjih dveh letih je povprečna urna postavka za študentsko delo narasla za približno 1,5 EUR bruto na uro, kar je posledica večjega povpraševanja delodajalcev po mladih delavcih.
Zaželena študentska dela
Najbolje plačana študentska dela zahtevajo določeno znanje, veščine in izkušnje. Mladi so bolj naklonjeni delom, ki so bolje plačana, se izvajajo pri uglednih delodajalcih in so strokovne narave, saj prinašajo koristne izkušnje, kompetence in lahko vodijo do morebitne redne zaposlitve v prihodnosti.
Pravno-financiranje študentskega dela
Študentsko delo je obdavčeno in prinaša stroškovno primerljive obveznosti kot redna zaposlitev. Mladi, ki opravljajo študentsko delo, prispevajo tudi k pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju ter drugim skladom, ki podpirajo študentsko organiziranje in študentske domove.
Administrativna enostavnost za delodajalce
Za delodajalce je glavna prednost študentskega dela njegova prilagodljivost in enostavnost zaposlovanja. Študentski servisi prevzamejo celoten administrativni postopek, vključno z oddajo obrazcev na davčni urad, prijavo v zavarovanja in urejanjem plačil.
Dolgoročno zaposlovanje mladih
Študentsko delo omogoča delodajalcem dostop do mladih talentov, ki se lahko po uvajanju in vzgajanju dolgoročno zaposlijo pri istem delodajalcu. Raziskave kažejo, da se več kot polovica mladih, ki so opravljali študentsko delo preko študentskih servisov, po končanem študiju zaposli v isti organizaciji, kjer so opravljali študentsko delo.
Cilji študentskega dela
Dijaki in študentje si s študentskim delom prizadevajo pridobiti nove delovne izkušnje in zaslužiti dodaten denar med svojim izobraževanjem. Za delodajalce pa predstavlja študentsko delo priložnost za prepoznavanje potencialnih zaposlenih za prihodnost ter uporabo prilagodljive delovne sile za morebitne kadrovske vrzeli.
Ureditev urne postavke
Zakonsko je določena minimalna urna postavka za študentsko delo. Urne postavke se prilagajajo glede na vrsto dela, kjer za različna dela zahtevajo različno raven spretnosti in znanja – od fizično zahtevnejših del, kot je čiščenje, do bolj specializiranih nalog, kot so administrativna dela ali programiranje.