Delo v Srbiji

1. UVOD

Delo je ključni element v vsakem družbenem okolju, saj pomembno vpliva na posameznikovo življenje, gospodarstvo in družbo kot celoto. V Srbiji, kot eni izmed balkanskih držav, ima delo pomembno vlogo pri oblikovanju življenja prebivalcev, spodbujanju gospodarske rasti in doseganju družbenega napredka. V tem članku bomo podrobneje raziskali stanje zaposlovanja v Srbiji, obravnavali izzive, s katerimi se sooča delovna sila, in preučili perspektive za prihodnost.

2. ZGODOVINA DELA V SRBIJI

Zgodovina dela v Srbiji sega daleč nazaj v čas, ko je bila regija znana po agrarni družbi. Tradicionalno so prebivalci živeli od kmetijstva in obrtništva. V 19. stoletju so se začele pojavljati prve industrijske tovarne, predvsem v večjih mestih, kot sta Beograd in Niš. Industrijska revolucija je prinesla tudi nove oblike dela, pri čemer so se ljudje množično selili v mesta, da bi našli delo v tovarnah in rudnikih.

Med leti 1945 in 1990 je Srbija bila del socialistične Jugoslavije, kjer je država prevzela ključno vlogo pri zaposlovanju in upravljanju gospodarstva. Takrat je bilo delo v veliki meri zagotovljeno, vendar so se pojavili tudi nekateri problemi, povezani z birokracijo in neučinkovitostjo.

Po razpadu Jugoslavije leta 1991 je Srbija doživela gospodarsko krizo in hiperinflacijo, kar je povzročilo izgubo delovnih mest in veliko brezposelnost. V naslednjih letih se je gospodarstvo postopno okrepilo, vendar se je soočalo s številnimi izzivi v zvezi z delom.

3. STANJE STANJE NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA

3.1. Stopnja zaposlenosti

Po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Srbije (RZS) je stopnja zaposlenosti v državi od leta 2010 do leta 2021 postopno naraščala. Leta 2010 je bila stopnja zaposlenosti 37,7 %, do leta 2021 pa se je dvignila na 43,7 %. To kaže na pozitiven trend rasti zaposlovanja v Srbiji.

3.2 Brezposelnost

Kljub izboljšanju stopnje zaposlenosti se Srbija še vedno sooča z visoko stopnjo brezposelnosti, zlasti med mladimi. Mladi so ena izmed najbolj ranljivih skupin na trgu dela, saj se soočajo s težavami pri pridobivanju prvih delovnih izkušenj. Po podatkih RZS je bila stopnja brezposelnosti med mladimi (starost 15-29 let) leta 2021 visoka 28,9 %, kar je ena izmed najvišjih stopenj brezposelnosti v Evropi.

3.3 Sezonsko delo in neregistrirano delo

V Srbiji obstaja tudi veliko sezonskega dela, zlasti v turističnih regijah. Sezonsko delo prinaša izzive glede socialnih pravic in varnosti dela. Poleg tega je v državi prisotno tudi neregistrirano delo, ki predstavlja tveganje za delavce in lahko negativno vpliva na davčne prihodke države.

3.4. VPLIV COVID-19 NA TRG DELA

Kot mnoge druge države po svetu je tudi Srbija močno čutila vpliv pandemije COVID-19 na trg dela. Številna podjetja so se soočala s težavami in omejitvami pri poslovanju, kar je vodilo do izgube delovnih mest. Brezposelnost se je povečala, zlasti v nekaterih panogah, kot je turizem in gostinstvo.

Vendar pa se je vlada Srbije odzvala s številnimi ukrepi za ohranitev delovnih mest in podporo gospodarstvu. Programi subvencioniranja plač delavcev in finančna pomoč podjetjem so bili uvedeni za omilitev negativnih učinkov pandemije.

4. KLJUČNI IZZIVI NA TRGU DELA V SRBIJI

Srbija se sooča z več izzivi na področju zaposlovanja:

a) Brezposelnost med mladimi: Visoka stopnja brezposelnosti med mladimi predstavlja izziv za državo, saj lahko dolgotrajna brezposelnost vpliva na njihovo socialno in ekonomsko blaginjo ter poveča tveganje za revščino in socialno izključenost.

b) Nizka produktivnost dela: Produktivnost dela v Srbiji je relativno nizka v primerjavi z drugimi državami Evropske unije. Nizka produktivnost je lahko posledica pomanjkljive infrastrukture, zastarele tehnologije, nizke izobrazbe delovne sile in drugih dejavnikov.

c) Pomanjkanje kvalificirane delovne sile: Kljub visoki brezposelnosti se v nekaterih panogah pojavlja pomanjkanje kvalificirane delovne sile. To je še posebej izrazito v tehničnih inženirskih poklicih.

d) Siva ekonomija: Neregistrirano delo in siva ekonomija še vedno predstavljata izziv za Srbijo. Neregistrirano delo lahko vodi v izkoriščanje delavcev in izgubo davčnih prihodkov za državo.

5. ISKANJE ZAPOSLITVE V SRBIJI

5.1. Iskanje zaposlitve s kadrovsko agencijo

Pri iskanju zaposlitve in spopadanju z izzivi na trgu dela v Srbiji lahko pomaga tudi kadrovska agencija Workforce. Workforce je specializirana kadrovska agencija, ki se ukvarja z iskanjem najboljših talentov za različna podjetja v Srbiji. Sodelovanje s kadrovsko agencijo, kot je Workforce, lahko olajša postopek iskanja zaposlitve, še posebej, če se posameznik seli v novo državo ali želi razširiti svojo kariero v drugem okolju.

Na strani oglasi za posao si lahko ogledate prosta delovna mesta v Srbiji.

Kadrovska agencija Workforce ima strokovne kadrovske svetovalce, ki nudijo podporo pri iskanju prave zaposlitve, ki ustreza posameznikovim veščinam in interesom. Povezujejo kandidate s podjetji, ki iščejo specifične profile zaposlenih, hkrati pa pomagajo podjetjem najti ustrezne talente za svoje potrebe.

5.2. Študentski servisi

Študentski servisi, kot je Mjob, omogočajo študentom, da najdejo različna dela, ki so prilagojena njihovemu urniku in veščinam. To predstavlja odlično priložnost za mlade, da pridobijo nove izkušnje in razvijejo svoje talente v praksi.

Na strani poslovi za studente si lahko ogledate vsa prosta delovna mesta za mlade Srbiji.