Bela slovenska vina in njihove lastnostni oziroma značilnosti, vam bomo predstavili v nadaljevanju današnjega članka. Prijazno vas vabimo, da nadaljujete z branjem.

Najprej naj poudarimo, da je Slovenija izredno bogata vinorodna dežela, ki ponuja pester izbor belih vin. Ljubitelji žlahtne kapljice se bodo prav gotovo strinjali, da je vino kot okusna jed, ki jo pripravijo največji mojstri kuhinje. Vendar pa so v tem primeru mojstri vinogradniki in kletarji, ki morajo znati poskrbeti za svojo trto ter vino. Kot zanimivost naj že na začetku poudarimo, da v Sloveniji letno pridelamo približno tri petine belih ter dve petini rdečih vin.

Kakšno bo vino, se določa glede na količino gramov rezidualnega sladkorja v tekočini – po končani fermentaciji. Za bela slovenska vina, ki so polsuha, velja, da vsebujejo do 12 g sladkorja na liter žlahtne kapljice. Obenem moramo še omeniti, da na okus vplivajo tudi kislost oziroma vsebnost skupnih kislin v g/l. Ta je v polsuhih vinih od 10 g/l in ne več kot 18 g/l, raven alkohola, vsebnost tanina in ali se vino peni.

Najbolj značilna bela slovenska vina

Pa naj vam na tem mestu predstavimo nekatera najbolj značilna bela slovenska vina. Med njimi je Chardonnay, ki ga pridelujejo v različnih vinorodnih okoliših – Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela Krajina, Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra. Grozdje zori pozno, belo vino pa je v visokem kakovostnem razredu. Več kot odlično se prilega k svinjski ribici z zelenjavo, jedem s šparglji, sadnim tortam pa tudi nekaterim drugim sladicam.

To vino izvira iz Burgundije in velja za enega izmed najbolj razširjenih vin. Med precej priljubljenimi pa je tudi renski rizling, ki izvira iz Poreja v Nemčiji. Najbolj se prileže k ajdovemu kruhu, segedin golažu, mesu iz tunke ter tudi piščančjemu in telečjemu raguju. Predstavljamo vam še sivi pinot, ki ga pridelujejo v vinorodnih okoliših Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela krajina, Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra. Trta več kot odlično uspeva v toplih krajih.

Ob katerih jedeh vam priporočamo belo vino?

Najbolje se vino »poda« k naslednjim jedem: perutnini, kranjskim klobasam, jedem iz drobovine in drugim. Med slovenska vina sodi tudi priljubljeni Haložan, ki ga pridelujejo v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija. To belo vino izvira iz Haloz in se najbolje prilega k naslednjim mesnim jedem: prleška tunka, telečji ragu ali juha iz svinjskih nogic. V Štajerski Sloveniji pa pridelujejo belo vino Šipon, ki naj bi izhajal iz južne Italije ali iz črnomorske regije.

Zelo se prilega k mesnim jedem, in sicer k martinovi pojedini, drobovini ter mesu iz tunke. Nazadnje vam predstavljamo še Sauvignon, ki ga pridelujejo v vinorodnih okoliših Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska, Bela Krajina, Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra. Trta in vino sta po celem svetu precej razširjena. Zaradi svojega okusa se to belo vino najbolje prileže k sladicam in ribjim jedem. Kot zadnjega pa naj vam predstavimo Traminca, ki ga pridelujejo v naslednjih vinorodnih okoliših: Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Dolenjska in Bela Krajina. Traminec velja za izredno dišeče vino, ki se zaradi svojega okusa najbolje poda k okusni račji jetrni pašteti, potratni potici ter jabolčni piti.

Pravilno serviranje belega vina

Pa naj vam na tem mestu še predstavimo, kako je potrebno servirati belo vino. Tovrstno vino je potrebno postreči v visokih in širokih kozarcih na pecljih. Najbolj primerna temperatura vina ob serviranju pa je med 10 in 12 °C. Prepričani smo, da dobro veste, da mora biti vino izbrano skrbno in v sozvočju s preostalimi jedmi. Precej veliko vlogo pri izbiri imajo okus, vonj, aroma, kislina in cvetlica. Na splošno pa velja, da se polsuha bela vina več kot odlično prilegajo k mesnim, ribjim ter zelenjavnim jedem. Kot aperitiv se omenjena slovenska vina postrežejo bolj malokrat.