Avtohtone slovenske vinske sorte ne smemo mešati s samorodnicami, niti z udomačenimi sortami ali z zvrstmi. Da do tega ne bi prišlo, smo za vas na enem mestu zbrali poimenovanja avtohtone slovenske vinske sorte, razdeljene po treh različnih regijah Slovenije. Če jih želite spoznati, vas prijazno vabimo, da nadaljujete z branjem.
Moderno vinarstvo se vrača k tradicionalnim metodam
Najprej naj omenimo, da se moderno vinarstvo iz leta v leto vrača k zakoreninjenim tradicionalnim metodam in oživlja avtohtone slovenske vinske sorte. Čeprav so jih v preteklosti precej zasenčile svetovno znane sorte, se jih manjši vinarji trudijo obuditi in postaviti na svetovni vinski zemljevid. Od vinogradnikov vsepovsod po svetu se ponovno zahteva, da izkoristijo naravno bogastvo, ki ga imajo pred seboj. Tem trendom sledi tudi slovensko vinarstvo.

Avtohtone slovenske vinske sorte na področju Podravske vinske regije
Pa naj vam najprej predstavimo avtohtone slovenske vinske sorte na področju Podravske vinske regije. Tipičen predstavnik okolice Haloz, območja na vzhodu Štajerske, kjer se vino proizvaja že od rimskih časov je Ranfol. Gre za vsestransko belo vino, ki da vino z malo več kislosti, srednjim telesom, cvetlično aromo in slamnato rumeno barvo. Naslednja pa je Žametna črnina – ena izmed najstarejših sort vina gojenih v Sloveniji. Prav tako je to sorta najstarejše vinske trte na svetu, ki raste v Mariboru. Stara je že več kot 400 let in letno prinaša do 55 kilogramov rdečega grozdja.

Na območju Posavske vinske regije pa je avtohtona slovenska vinska sorta Rumeni plavec. Različica močnega grozdja daje čudovit poln in svež okus. Je ključna sestavina penečih vin, ki jih pripravlja nagrajena vinska klet Istenič.

Primorska vinska regija
Kot zadnjo vam predstavljamo Primorsko vinsko regijo in njene avtohtone vinske sorte. Omeniti moramo, da se v jugovzhodni Sloveniji vinogradi razprostirajo do nadmorske višine 360 metrov. Tla so sestavljena iz fliša in apnenca. Slednja pa tvorita različne rjave prsti, med katere spada tudi terra rossa. Verjetno vam je znano, da je podnebje na primorskem mediteransko z vročimi poletji in milimi zimami. V tej regiji prevladujejo rdeča vina, in sicer Refošk, Merlot in Cabernet Sauvignon. To območje proizvaja bogata in kompleksna vina, od katerih je najbolj opazen priljubljeni Teran. Primorska regija sestoji iz 4 podregij: Vipavske doline, Goriških brd, Slovenske Istre in Krasa.

Ključni del vinske dediščine Vipavske doline predstavljata Zelen in Pinela. Ta vina so zelo pitna ter imajo kompleksno strukturo in izrazito kislost. Sorta z dolgoletno tradicijo, ki izvira iz Italije in se danes goji tudi na slovenskem Krasu pa se imenuje Vitovska grganja. Aroma je cvetlična in sadna, podobna belemu cvetju, breskvam in grenivkam. Kot zadnja se predstavlja Rebula. To je ena najpomembnejših sort v Goriških Brdih. Večina verjame, da gre za avtohtono slovensko sorto, vendar pa zadnje raziskave kažejo, da originalno izhaja iz Grčije. Okus pogosto spominja na mandlje, v vinu pa se občasno razvijejo mehurčki.