Vezenina Alighiera Boettija iz kataloga ljubljanske butične galerije Stoja Art je manjša od lista A4. Platno Rossa Blecknerja, čez katero se razprostirajo pisani cvetovi, je široko skoraj dva metra in pol. Na zaslonu telefona sta njuni podobi lahko enako veliki. V galeriji se je prvi umetnini vredno približati toliko, da pogled ujame posamezne vbode. Pri drugi je zanimivo stopiti nekaj korakov nazaj in opazovati, kako se cvetovi povežejo v vzorec. Za nekoga, ki izbira prvo umetnino za svoj dom, je prav to dober razlog za obisk umetniške galerije v živo.
Kje v Ljubljani si lahko ogledate umetnine?
Butične galerije za umetnine v Ljubljani je smiselno izbirati glede na vrsto umetniških del, ki jih želi obiskovalec spoznati. Stoja Trade v umetniški galeriji Stoja Art predstavlja dela uveljavljenih mednarodnih umetnikov, med njimi Alighiera Boettija, Rossa Blecknerja in Jonathana Laskerja. Za ogled umetnin v razstavnem prostoru na Dalmatinovi ulici 4a in osebno svetovanje se je mogoče dogovoriti na telefonski številki 01 280 08 60. Ob najavi je dobro navesti naslov izbrane umetnine. V spletnem katalogu so namreč predstavljena tudi že prodana dela, zato lahko galerija že pred prihodom pove, kaj bo mogoče videti.
Ljubiteljem prepleta črk in podob je blizu tudi program Bežigrajske galerije 1 na Dunajski cesti 31. Poleg manjših preglednih razstav tam pripravljajo razstave vizualne in konkretne poezije. Ko je na programu takšna razstava, jo je zanimivo povezati z ogledom Boettijeve vezenine. Pri obeh lahko obiskovalec raziskuje, kako razporeditev črk usmeri pogled, še preden prebere prvo besedo.

Boettijeve črke in Blecknerjevi cvetovi od blizu
V zgornji vrstici Boettijevega dela Divine astrazioni si sledijo črke D, N, T in I. Branje od leve proti desni se hitro zatakne. Ko pogled od prve črke zdrsne navzdol in tako nadaljuje po stolpcih, se izpiše naslov dela. Na umetniškem platnu velikosti 18 × 17,8 centimetra se zvrsti šestnajst barvnih polj. Tudi ko obiskovalec že pozna rešitev, je zanimivo pogledati, kako močno ena črka izstopa iz svojega ozadja, medtem ko se druga barvno skoraj zlije z njim.
Delo je nastalo leta 1984. Boetti je pri svojih vezeninah sodeloval z afganistanskimi veziljami, ki so njegove zamisli prenesle na platno. Ob ogledu je zato zanimivo spremljati še pot niti po zaobljenem robu črke D. Kdor bi rad izvedel več o nastanku vezenin, lahko galerista vpraša, kako so si umetnik in vezilje delili delo in kdo je izbiral barve.
Blecknerjeva slika Prince/Frog iz leta 2023 meri 183 × 244 centimetrov. Na laneno platno je umetnik z oljnimi barvami naslikal rumene, modre, vijoličaste in bele cvetove. V zgornjem delu so ponekod tako gosto razporejeni, da se ob pogledu z razdalje zlijejo v barvne lise. V spodnjem delu med njimi ostaja več temne površine. Če kupec razmišlja, da bi sliko obesil v dnevno sobo, se lahko v galeriji od nje oddalji za toliko korakov, kolikor jih bo približno imel doma med naslanjačem in steno. Tako lahko preveri, kako dobro bodo posamezni cvetovi vidni tudi z običajne razdalje.
Risba, izvirna grafika ali reprodukcija?
Dve uokvirjeni deli na papirju sta si na fotografiji lahko podobni, čeprav sta nastali s povsem različnimi tehnikami. Jonathan Lasker je pri risbi Brez naslova iz leta 2016 uporabil barvico in oglje. Na papirju je tako mogoče spremljati neposredno sled njegove roke. Stoja Art v opisu navaja tudi, da je risba podpisana na hrbtni strani. Kdor si želi ogledati podpis ali druge oznake na že uokvirjenem delu, lahko galerista prosi za fotografijo hrbtne strani.
Pri izvirni grafiki umetnik podobo že od začetka zasnuje za tisk. Iz iste matrice lahko nastane več izvirnih odtisov. V grafičnem ateljeju Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani umetniki denimo ustvarjajo v sitotisku, litografiji in globokem tisku. Pri izvedbi lahko sodeluje tudi tiskarski mojster. Reprodukcija pa v tisku poustvari videz že izdelanega umetniškega dela, na primer oljne slike.
Pri oštevilčeni grafiki zapis 7/30 praviloma označuje primerek s številko sedem iz naklade tridesetih oštevilčenih odtisov. Če kupec primerja dva lista z istim motivom, naj poleg številke pogleda še leto izdaje, tehniko in podatek o izdajatelju. Tako lahko ugotovi, ali sploh primerja izvoda iste izdaje.
Kaj vprašati galerista pred nakupom?
Pred nakupom umetnine je dobro vprašati, katere listine in fotografije spremljajo izbrano umetniško delo. Že v katalogu Stoja Art je več Laskerjevih risb z naslovom Brez naslova iz istega leta in s podobnimi merami. Ob nakupu takšnega dela je koristno poleg računa shraniti tudi fotografijo izbrane risbe ter podatke o uporabljeni tehniki in merah. Tudi čez leta bo tako jasno, na katero delo se dokumenti nanašajo.
Pri starejšem delu je na mestu še vprašanje, kaj je znanega o njegovih prejšnjih lastnikih. V galerijskem jeziku se za zgodovino izvora in lastništva uporablja izraz provenienca. Sledi o njej lahko ohranijo računi, prodajni katalogi in celo galerijska nalepka na hrbtni strani okvirja. Ob tem se je vredno pogovoriti tudi o sedanjem stanju dela in morebitnih restavratorskih posegih. Pri dogovoru o ceni pa pomaga, če je jasno zapisano, ali so vanjo vključeni okvir, dostava in namestitev.
Kje bo izbrana umetnina dobila svoje mesto?
Kdor razmišlja o nakupu večje slike ali umetniškega platna, lahko doma iz ovojnega papirja sestavi pravokotnik v velikosti izbranega dela. Če je slika uokvirjena, upošteva zunanje mere okvirja. Ko papir začasno pritrdi na steno, lahko z druge strani sobe presodi, koliko prazne stene bo še vidne nad kavčem ali ob knjižni omari. Pred dogovorom o dostavi se splača izmeriti še širino vrat in globino podesta, kjer bo treba platno obrniti.
Pri risbi na papirju je prav tako pomembno, kdaj na izbrano steno posije sonce. Kanadski konservatorski inštitut svetuje, naj bodo dela na papirju umaknjena iz neposredne sončne svetlobe in od virov toplote. Steno je zato koristno pogledati še v drugem delu dneva. Manjša risba ob bralnem kotičku, kjer je mogoče od blizu opaziti sled oglja, lahko dobi več pozornosti kot na veliki osončeni steni nad kavčem.
Po vrnitvi domov se včasih izkaže, da je kupcu najbolj ostalo v spominu delo, zaradi katerega sprva sploh ni prišel. Morda bi rad še enkrat razbral besedi v Boettijevi mreži ali poiskal rumeni cvet, ki ga je opazil z drugega konca prostora. Takšna radovednost je dober razlog za drugi ogled.

