Posojanje denarja prijateljem, sorodnikom ali znancem se sliši kot nedolžna usluga – dokler ne pride trenutek, ko bi moral biti dolg poravnan. Takrat se zgodbe pogosto zapletejo. Nekdo “trenutno res ne more”, drugi se izgovarja, tretji pa preprosto preneha odgovarjati. Kako torej ravnati, da denar res dobite nazaj, ne da bi pri tem izgubili še odnos in živce? V nadaljevanju razložimo, kako se zadeve lotiti postopno – od pogovora do morebitne izterjave.

Najprej miren pogovor

Preden poženete kakršnekoli postopke, se z dolžnikom pogovorite. Zveni očitno, a marsikdo ta korak preskoči. Vprašajte ga, zakaj denar še ni vrnjen, in skupaj poiščite rešitev. Morda se znajde v finančni stiski in potrebuje le nekaj več časa ali možnost obročnega vračila.

Pogovor naj bo umirjen, jasen in spoštljiv. Ne grozite s sodišči, dokler tega resnično ni treba – v večini primerov se z odprtim dialogom marsikaj reši.

Pripravite dokaze, da je denar res posojen

Tu mnogi naletijo na težavo. Če ste denar nakazali brez pogodbe in brez kakršnegakoli zapisa, bo dokazovanje težje. Vendar to še ne pomeni, da ste izgubili.

Kot dokaz lahko služijo:

• bančna nakazila s pripisom (npr. “posojilo”)
• SMS sporočila ali e-pošta, kjer dolžnik priznava dolg
• pogovori prek Messengerja, Vibra ali drugih aplikacij
• priče, ki so bile pri dogovoru navzoče

Po Obligacijskem zakoniku (OZ) je posojilna pogodba veljavno sklenjena tudi ustno, a je dokazno breme na vas. Zato je vedno bolje, če imate kaj pisnega – tudi krajši zapis na papirju, ki ga obe strani podpišeta, je v primeru spora zlata vreden.

Pošljite pisni opomin

Če pogovor ne obrodi sadov, je naslednji korak pisni opomin. Dolžniku pošljite jasno pisno zahtevo za vračilo, najbolje s priporočeno pošto in povratnico. V opominu navedite:

• znesek dolga
• datum, kdaj je bil denar posojen
• rok za vračilo (običajno 8 ali 15 dni)
• opozorilo, da boste sicer ukrepali po sodni poti

Pisni opomin ima dvojni učinek: psihološko vpliva na dolžnika, hkrati pa je dokaz, da ste ga formalno pozvali k plačilu. To bo prišlo prav, če bo zadeva sploh kdaj končala na sodišču.

Notarski zapis – najmočnejše orodje

Če veste, da je posojeni znesek večji ali da bo z vračilom verjetno težko, razmislite o notarskem zapisu. Notarski zapis posojilne pogodbe lahko predstavlja neposredno izvršljiv naslov, če dolžnik v njem soglaša z neposredno izvršljivostjo.

Kaj to pomeni v praksi? Če dolžnik ne plača, lahko takoj predlagate izvršbo – brez tožbe, brez sodnega procesa, brez čakanja na razsodbo. To je velika prednost in pogosto vredna stroškov sestave.

Seveda mora dolžnik na sestavo notarskega zapisa pristati, kar pomeni, da je tovrstno dogovarjanje smiselno opraviti že na začetku, ko denar posojate, ne šele takrat, ko se zaplete.

Sodna pot – izvršba ali tožba

Ko mirne poti zmanjka, je pred vami sodna pot. Imate dve glavni možnosti:

Izvršba na podlagi verodostojne listine je hitrejša in cenejša. Predlog vložite prek portala e-Sodstvo na Centralni oddelek za verodostojno listino pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Kot verodostojna listina šteje na primer račun, izpisek iz poslovnih knjig ali pisni obračun obresti. Če dolžnik ne ugovarja v osmih dneh, sklep postane pravnomočen in izvršba se lahko začne.

Tožba pa pride v poštev takrat, ko verodostojne listine nimate ali ko dolžnik vloži ugovor. Postopek je daljši, dražji in zahteva več živcev, a je včasih edina pot. Pri višjih zneskih se pogosto izplača vključiti odvetnika.

Izvršba sama po sebi se izvede po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) – sodišče lahko poseže na plačo, bančni račun, premičnine ali nepremičnine dolžnika.

Kdaj je smiselno izterjavo prepustiti strokovnjakom

Mnogi se ne želijo ukvarjati s sodnimi postopki, opomini in dokazovanjem. Razumljivo – to vzame čas, energijo in pogosto dodatne stroške. V takih primerih je smiselno izterjavo dolga prepustiti specializiranim podjetjem, ki delujejo po načelu “brez uspeha ni plačila”.

Strokovna izterjava običajno pomeni, da agencija prevzame komunikacijo z dolžnikom, pošlje opomine, vodi telefonske klice in po potrebi pelje tudi sodno izvršbo. Vi medtem dobite mir in večjo verjetnost, da bo denar res prišel nazaj.

To je še posebej smiselno, če imate več dolžnikov ali če gre za večje zneske, kjer bi izgubljeni čas pomenil dodatno škodo.

Pazite na zastaranje

Pomemben in pogosto spregledan podatek: terjatve med fizičnimi osebami praviloma zastarajo v petih letih (splošni zastaralni rok po OZ). Če ne ukrepate pravočasno, se vam lahko zgodi, da pravice do izterjave preprosto več nimate.

Zato ne čakajte predolgo. Vsak korak, ki ga naredite – pisni opomin sicer zastaranja ne pretrga, dolžnikovo pisno priznanje dolga ali vložitev predloga za izvršbo pa – vam lahko ohrani pravico zahtevati svoje.

Sklep

Posojen denar lahko v Sloveniji dobite nazaj na več načinov, a ključ je v hitrem in premišljenem ukrepanju. Najprej pogovor, nato pisni opomin, po potrebi notarski zapis ali sodna pot. Če se vam zdi vse skupaj prezahtevno, naj vam pomagajo strokovnjaki. Pomembno je, da svojih pravic ne pustite zastarati – denar, ki ga ne zahtevate nazaj, na koncu ni več vaš.