Beseda psiholog v vsakdanjem govoru pogosto pade, a marsikdo še vedno ni povsem prepričan, kaj psiholog v resnici dela in kdaj bi se nanj veljalo obrniti. Nekateri ga zamenjujejo s psihiatrom, drugi mislijo, da je samo za “hude primere”, tretji pa se sprašujejo, ali pogovor s strokovnjakom sploh kaj zaleže. Resnica je drugačna: psiholog je sogovornik, ki nas zna pospremiti skozi zelo različna življenjska obdobja – od stisk, ki jih komaj ubesedimo, do tistih trenutkov, ko si zgolj želimo bolje razumeti same sebe. Med slovenskimi strokovnjakinjami, ki znanje psihologije povezuje s psihoterapevtsko prakso, je tudi psihologinja Manca Jarc, ki s 13-letnimi izkušnjami pomaga ljudem najti pot do bolj polnega, povezanega in zavestnega življenja.

Kdo je psiholog?

Psiholog je oseba s končanim univerzitetnim študijem psihologije, kar v Sloveniji pomeni najmanj pet let študija na enotnem magistrskem programu. Med študijem se prihodnji psihologi učijo o tem, kako razmišljamo, čutimo in se vedemo – tako v vsakdanjih situacijah kot takrat, ko nas življenje pošteno pretrese. Spoznavajo psihološke teorije, raziskovalne metode in razvoj človeka skozi življenjska obdobja, pa tudi konkretna področja, kot so klinična psihologija, razvojna psihologija, psihologija dela ali nevropsihologija.

Marsikdo zamenjuje psihologa z laičnim svetovalcem, ki s predavanji ali objavami na družbenih omrežjih vpliva na javnost. Razlika je bistvena: psiholog ima formalno izobrazbo, je zavezan etičnemu kodeksu in je odgovoren za posledice svojega dela. Vsak posvet temelji na strokovnih spoznanjih, ne le na osebnih izkušnjah ali občutkih, hkrati pa je popolnoma zaupen.

Po končanem študiju večina opravi še strokovni izpit – na primer za delo v zdravstvu ali v vzgoji in izobraževanju – nato pa se običajno usposablja še v specifičnih psihoterapevtskih ali svetovalnih pristopih. Šele povezava formalne izobrazbe, prakse in stalnega izpopolnjevanja oblikuje strokovnjaka, ki ljudi zares zna učinkovito pospremiti skozi različne situacije.

Kaj psiholog v resnici počne?

Delo psihologa je precej bolj raznoliko, kot si predstavlja večina. Najbolj prepoznavno je seveda psihološko svetovanje, kjer se z osebo pogovarja o težavah, čustvih, odnosih ali odločitvah. Toda psihologi ne delujejo le v ordinacijah – srečamo jih v šolah in vrtcih, bolnišnicah, kadrovskih službah, centrih za socialno delo, raziskovalnih ustanovah in nevladnih organizacijah.

V praksi psiholog običajno počne naslednje:

• posluša in pomaga osebi razumeti, kaj se z njo dogaja,
• skupaj s posameznikom išče vire moči, ki jih že ima na voljo,
• uporablja različna orodja (vprašalnike, teste, pogovorne tehnike) za boljši vpogled v doživljanje,
• svetuje pri spoprijemanju s stresom, anksioznostjo, žalostjo, težavami v odnosih in podobnimi izzivi,
• spremlja razvoj otrok in mladostnikov ter podpira starše,
• v zdravstvu pripravlja psihološke ocene in sodeluje z zdravniki specialisti.

Pomembno je vedeti, da psiholog v Sloveniji ne predpisuje zdravil – to je naloga psihiatra, ki je zdravnik. Psihologova orodja so znanje, pogovor in odnos, ki ga skozi srečanja gradi z osebo, ki k njemu pride.

Razlika med psihologom, psihiatrom in psihoterapevtom

Ker se ti trije pojmi pogosto mešajo, se splača na hitro razjasniti, kdo je kdo:

• Psiholog je strokovnjak z magisterijem iz psihologije. Pomaga z razgovorom, psihološkim svetovanjem, ocenjevanjem in podporo, ne zdravi pa z zdravili.
• Psihiater je zdravnik specialist, ki duševne motnje obravnava tudi z zdravili in je pristojen za medicinsko diagnostiko. Pogosto sodeluje s psihologi in psihoterapevti.
• Psihoterapevt je strokovnjak, ki je poleg osnovne izobrazbe (najpogosteje psihologije, medicine ali sorodnih ved) zaključil še dodatno, večletno izobraževanje iz določene psihoterapevtske smeri – na primer transakcijske analize, gestalt terapije, kognitivno-vedenjske ali sistemske psihoterapije.

V praksi to pomeni, da je marsikateri psiholog hkrati tudi psihoterapevt – vendar šele takrat, ko opravi formalno specializacijo. Takšna kombinacija je dragocena, saj omogoča celostno obravnavo: od kratkotrajnega svetovanja do daljšega psihoterapevtskega procesa.

Kdaj se obrniti na psihologa?

Pogosto slišimo, da k psihologu hodijo le ljudje s “hudimi” težavami. To preprosto ne drži. Psihologa lahko obiščemo v zelo različnih obdobjih, na primer:

• ko nas dlje časa spremljajo nemir, nespečnost, žalost ali tesnoba,
• ob izgubah – smrti bližnjega, ločitvi, izgubi službe,
• ko ne vidimo, kako naprej v partnerskem odnosu ali družini,
• ob odločitvah, ki bistveno spreminjajo naše življenje (selitev, menjava poklica, starševstvo),
• pri težavah s samopodobo, samozavestjo in postavljanjem mej,
• ko opazimo, da se določeni vzorci ponavljajo in nas ovirajo,
• ob poklicni izgorelosti ali pretiranem stresu na delovnem mestu,
• pri vzgojnih izzivih in stiskah otrok ter najstnikov.

Včasih za obisk psihologa sploh ne potrebujemo “razloga”. Marsikdo se za pogovor odloči preprosto zato, ker želi bolje spoznati sebe in se bolj zavestno usmeriti v naslednje obdobje življenja. Tudi to je povsem legitimen in dober razlog.

Kako poteka prvo srečanje s psihologom?

Prvi obisk je najpogosteje tisti, ki sproži največ negotovosti, zato je koristno vedeti, kaj približno pričakovati. Srečanje običajno traja od 50 do 60 minut in poteka v mirnem, zaupnem okolju – v ordinaciji ali preko videopovezave. Psiholog vas povpraša, kaj vas je pripeljalo k njemu, kako se trenutno počutite, kaj se v vašem življenju dogaja in kaj bi želeli skozi srečanja doseči.

Ne pričakujte takojšnjih nasvetov ali “rešitev v eni uri”. Prvo srečanje je predvsem priložnost za vzajemno spoznavanje – tudi vi presodite, ali se s strokovnjakom dobro ujamete in ali se ob njem počutite varno. Občutek varnosti in zaupanja je namreč temelj vsakega kakovostnega psihološkega dela; brez tega še najboljše tehnike ne dajo pravih rezultatov.

Kako izbrati pravega psihologa zase?

Izbira psihologa je pomembna in tu se splača vzeti čas. Preverite izobrazbo, morebitne dodatne specializacije in delovne izkušnje. Pomembno je tudi področje, na katerega je strokovnjak osredotočen – nekateri delajo predvsem z otroki in mladostniki, drugi s pari in družinami, tretji z odraslimi v procesih osebne rasti ali z ženskami, ki si želijo bolj zaupati vase.

Poleg formalnih kriterijev pa veliko pove tudi občutek, ki ga imate ob njem. Strokovnjak je lahko izjemno usposobljen, a če se v njegovi družbi ne sprostite, sodelovanje težko prinese želene rezultate. Zato se ne ustrašite zamenjave – pravi terapevtski odnos je tisti, v katerem zares začutite, da vas nekdo posluša brez sojenja in z resničnim zanimanjem.

Psihologinja Manca Jarc – kjer se srečata znanje in pristnost

V Novi Gorici svojo poklicno pot že vrsto let oblikuje Manca Jarc, univerzitetna diplomirana psihologinja in specializantka psihoterapije v smeri integrativne transakcijske analize. Delovne izkušnje je pridobivala v zdravstvu, v vrtcih in šolah ter v lastni psihoterapevtski praksi, danes pa se posveča predvsem ženskam, ki si želijo bolje razumeti sebe, svoje odnose in vzorce, ki jih nosijo iz preteklosti.

Njena posebnost je, da strokovno znanje prevaja v jezik vsakdanjega življenja. Poleg individualnih obravnav v ordinaciji in preko spletnih srečanj ustvarja spletne osebnostnorazvojne programe, kot je Svobodna v stiku, ki ženskam pomaga ozavestiti odnosne vzorce, krepiti samozaupanje in postaviti zdrave meje. Ravno povezava med globokim psihoterapevtskim delom in praktičnimi, dostopnimi vsebinami je tisto, zaradi česar se k njej obračajo ljudje iz vse Slovenije.

Če iščete strokovnjakinjo, ki s prisotnostjo, znanjem in toplino ustvarja varen prostor za pogovor in spremembo, je dogovor za uvodno srečanje preprost: pokličete na 041 967 340 ali pišete na info@manca-jarc.com. Ordinacija se nahaja na Kidričevi 9 v Novi Gorici, srečanja pa so na voljo tudi povsem v spletni obliki – odvisno od tega, kaj vam v danem obdobju najbolj ustreza.