Če imate neplačnika, ki ne reagira na opomine, je izvršba pogosto edina pot do denarja – ampak ne brez stroškov. Koliko vas bo izvršba dejansko stala, je odvisno od vrste postopka, vrednosti terjatve in tega, ali bo dolžnik sploh imel sredstva za poplačilo. Strošek izvršbe je sestavljen iz več komponent: sodne takse, stroškov izvršitelja, morebitnih odvetniških stroškov in izdatkov za poizvedbe. Če želite, da vam celoten postopek vodi profesionalna ekipa, je smiselno sodelovanje s specializiranim podjetjem, kot je Fidem, ki za stranko prevzame vso administracijo, optimizira izbiro sredstev izvršbe in poskrbi, da stroški ostanejo kar najbolj pod nadzorom. V tem članku razčlenimo vse ključne postavke stroška izvršbe.

Sodna taksa – temelj stroška vsake izvršbe

Prvi in najosnovnejši strošek izvršbe je sodna taksa, ki jo mora upnik plačati ob vložitvi predloga za izvršbo. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (na primer neplačanega računa), ki je v praksi daleč najpogostejša oblika, znaša sodna taksa 44 evrov, če se predlog vloži elektronsko prek portala e-Sodstvo oziroma podportala e-Izvršba. Če upnik predlog vloži v papirnati obliki, je taksa 55 evrov, saj je elektronska vloga po tarifni številki 4041 za 20 odstotkov cenejša.

Plačilo sodne takse je procesna predpostavka – dokler ni plačana, sodišče predloga ne obravnava. Če upnik takse ne poravna v osmih dneh po vložitvi, se predlog šteje za umaknjenega. Dobra novica za upnike je, da se taksa v primeru uspešne izterjave vrne iz dolžnikovega premoženja, saj je del stroškov postopka, ki jih mora na koncu poravnati dolžnik.

Pri večjih terjatvah in zahtevnejših postopkih se taksa lahko poveča. Ugovor zoper sklep o izvršbi pomeni dodatno takso, pritožba zoper sklep o ugovoru še eno, in če zadeva preide v pravdni postopek, se stroški takoj večkratno povečajo glede na vrednost spornega predmeta.

Stroški izvršitelja pri rubežu premičnin

Če želi upnik doseči izvršbo z rubežem premičnin, mora v predlogu določiti izvršitelja. Izvršitelji svojo tarifo obračunavajo po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Plačilo za rubež se odmeri glede na vrednost terjatve, ob tem pa izvršitelj obračuna tudi dejanske izdatke.

Tarifa za rubež narašča stopničasto – za manjše terjatve (do 1.000 točk) znaša plačilo 250 točk, za srednje velike (do 20.000 točk) med 500 in 800 točk, pri zneskih nad 100.000 točk pa doseže 1.700 do 2.000 točk. Če izvršitelj opravlja izvršilna dejanja med 16.00 in 20.00 uro, se cena storitve po 9. členu Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja poveča za 50 odstotkov. K temu je treba prišteti dnevnice, prevozne stroške (kilometrino), stroške poštnih in bančnih storitev ter izdatke za poizvedbe v javnih registrih.

Posebej pomembno je poznavanje stroškov neuspešnega rubeža. Če izvršitelj pride na naslov dolžnika, a na njem ni nič rubljivega ali je dolžnik odsoten, lahko zaračuna do 25 odstotkov vrednosti uspešnega rubeža. Če je treba uporabiti nasilni vstop s ključavničarjem in asistenco policije, se stroški dodatno povečajo – strošek ključarja znaša okrog 300 evrov, prištejejo pa se še stroški policijske asistence in zamenjave ključavnice.

Odvetniški stroški in kdaj so potrebni

Za preprosto izvršbo na podlagi verodostojne listine odvetnik ni nujno potreben – upnik lahko predlog vloži sam prek portala e-Sodstvo. Vendar pa se ob ugovoru dolžnika postopek spremeni v pravdo, kjer pravno znanje postane ključno. Odvetniški stroški se obračunajo po Odvetniški tarifi, ki vrednost storitve določa po številu točk v odvisnosti od vrednosti obravnavanega predmeta.

Stranka in odvetnik se lahko dogovorita za pavšalno pogodbo ali za odstotek od vrednosti uspešno izterjanega zneska. Sodišča odvetniške stroške priznajo le do višine, kot jo določa Odvetniška tarifa – kar odvetnik zaračuna nad tem, plača stranka sama. Pri večjih in pravno zapletenejših zadevah se kombinirani odvetniški in sodni stroški zlahka povzpnejo nad tisoč evrov, kar je smiselno upoštevati pred odločitvijo o vložitvi pravde.

Kdo na koncu nosi strošek izvršbe?

Zakon postavlja jasno načelo: vsaka stranka najprej krije svoje stroške postopka, povračilo pa se zahteva sproti in skupaj s sklepom o izvršbi. V praksi to pomeni, da upnik vse stroške plača vnaprej – sodno takso, predujem za izvršitelja, odvetniške storitve, poštnine. Če je izvršba uspešna, se ti stroški prenesejo na dolžnika in so del skupnega izterjanega zneska.

Težava nastopi, ko izterjava ni uspešna. V tem primeru upnik izgubi vložek – sodna taksa se ne vrne, izvršitelj prav tako zaračuna svoje delo, čeprav rubež ni bil izveden. Pri dolžnikih brez premoženja, brez zaposlitve in brez bančnega računa se postopek ustavi in upnik ostane brez denarja in povrh tega še ob strošek postopka. Ravno zato je pred vložitvijo izvršbe neizogibno preveriti dolžnikovo materialno stanje.

Pomembno je tudi vedeti, kako dolgo postopek traja. Povprečni izvršilni postopek na okrajnem sodišču v Sloveniji traja približno 13 mesecev, medtem ko postopek z verodostojno listino na Centralnem oddelku za verodostojno listino v Ljubljani v povprečju traja le en mesec. V več kot 70 odstotkih primerov Centralni oddelek vlogo obdela in izda sklep o izvršbi v dveh delovnih dneh. Trajanje postopka neposredno vpliva na likvidnost podjetja – med čakanjem na izterjavo morate svoje obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih pokrivati z drugimi sredstvi.

Kako zmanjšati strošek izvršbe

Izkušnje kažejo, da je strošek izvršbe mogoče občutno znižati s premišljenim načrtovanjem. Prvi korak je preverba dolžnikovega finančnega položaja prek javno dostopnih evidenc – AJPES, sodni register, portal Erar, spletna stran FURS, zemljiška knjiga. Če upnik že pred vložitvijo izvršbe ugotovi, da je dolžnik v stečaju, brez premoženja ali je že v več izvršilnih postopkih, se lahko racionalno odloči, ali se mu izvršba sploh splača.

Drugi pomemben prihranek je pravilna izbira sredstva izvršbe. Če upnik predlaga samo eno sredstvo in to ni uspešno, sodišče postopek ustavi. Z navedbo več sredstev (bančni račun, plača, premičnine, vrednostni papirji) se stroški nekoliko povečajo, a se bistveno zmanjša tveganje za popolno neuspelo izvršbo. Tretji način je elektronska vložitev predloga, ki je za 20 odstotkov cenejša od papirnate.

Ne nazadnje – najcenejša izvršba je tista, ki je sploh ne potrebujete. Profesionalni opomini, pravočasni telefonski klici in izvensodna pogajanja pogosto pripeljejo do plačila brez vložitve predloga na sodišče. Tudi zgolj resna grožnja z izvršbo je v praksi pogosto dovolj, da dolžnik poravna svoje obveznosti, preden se uradno začne postopek.

Profesionalno upravljanje izvršbe pri Fidem

V podjetju Fidem smo specializirani za celovito upravljanje terjatev in izterjavo dolgov. Za svoje stranke prevzamemo vso administracijo v zvezi z izvršbo – od preverbe dolžnikovega premoženja, priprave predloga, elektronske vložitve prek portala e-Sodstvo, izbire izvršitelja, do spremljanja izvršilnih dejanj in poročanja o izidu. Pri Fidem dobro poznamo, kako so strukturirani stroški izvršbe, zato lahko za stranke optimiziramo izbiro sredstev in v večini primerov že pred vložitvijo predloga ocenimo, ali je izvršba ekonomsko smiselna.

Stranke pri Fidem praviloma ne plačujejo visokih vnaprejšnjih stroškov, saj delujemo po modelu uspešnosti – na plačilo nagrade vežemo dejansko izterjani znesek. Tako poskrbimo, da naši interesi sovpadajo z interesi stranke: želimo izterjati dolg čim prej, čim ceneje in z najmanjšo porabo upnikovih virov. Za vsak primer pred začetkom postopka pripravimo jasno oceno pričakovanih stroškov, da ne pride do presenečenj.

Strošek izvršbe – ključne postavke

• Sodna taksa za predlog za izvršbo: 44 EUR elektronsko oziroma 55 EUR v papirni obliki.
• Stroški izvršitelja: tarifa po vrednosti terjatve, od približno 250 točk za manjše zneske do 2.000 točk pri zneskih nad 100.000 točk.
• Doplačilo za izvršilna dejanja med 16.00 in 20.00 uro: +50 odstotkov.
• Nasilni vstop s ključavničarjem: približno 300 EUR plus asistenca policije.
• Odvetniški stroški v primeru ugovora: po Odvetniški tarifi glede na vrednost spora.
• Izdatki za poizvedbe: AJPES, zemljiška knjiga, sodni register, poštne in bančne storitve.

Zaupajte izterjavo strokovnjakom Fidem

Ne tvegajte, da boste denar izgubili dvakrat – enkrat pri dolžniku in drugič pri sami izvršbi. V podjetju Fidem za svoje stranke že pred začetkom postopka natančno izračunamo pričakovane stroške izvršbe in predlagamo strategijo z najvišjo verjetnostjo uspeha. Kontaktirajte nas za brezplačen posvet in preverite, kakšen bi bil strošek izvršbe v vašem konkretnem primeru ter koliko od te vsote realno lahko pričakujete, da se vam bo povrnilo iz dolžnikovega premoženja.