Neplačevanje preživnine je žal v Sloveniji še vedno pogost pojav. Številni starši se znajdejo v situaciji, ko nekdanji partner že mesece ali celo leta ne izpolnjuje svoje preživninske obveznosti. V takšnih primerih se upravičeno pojavlja vprašanje – ali je izterjava preživnine za nazaj sploh mogoča in kako se je lotiti? Odgovor je jasen: da, preživnino je mogoče terjati za nazaj, postopek pa je celo nekoliko bolj ugoden kot pri drugih vrstah izvršb.

Kdaj pride v poštev izterjava preživnine za nazaj?

Do situacije, ko je potrebna izterjava preživnine za nazaj, pride takrat, ko preživninski zavezanec (torej oseba, ki je po sodni odločbi dolžna plačevati preživnino) svojih obveznosti ne izpolnjuje. Morda je prenehal plačevati povsem, morda plačuje neredno ali pa nakazuje le del dogovorjenega zneska.

Pomembno je vedeti, da za izterjavo preživnine za nazaj potrebujete pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, iz katere izhaja preživninska obveznost. To je lahko sodba o razvezi zakonske zveze, sklep o preživnini ali neposredno izvršljiv notarski zapis. Brez tega dokumenta sodne izterjave ni mogoče sprožiti.

Kako poteka postopek?

Izterjava preživnine za nazaj se začne z vložitvijo predloga za izvršbo na pristojno sodišče. V predlogu upnik navede vse zapadle in neplačane obroke preživnine, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti vsakega posameznega obroka.

Sodišče nato izda sklep o izvršbi, s katerim dovoli rubež dolžnikovega premoženja – najpogosteje gre za rubež sredstev na transakcijskem računu ali rubež plače pri delodajalcu. Ko je sklep izdan, mora dolžnik poravnati vse zapadle obroke, vključno z obrestmi in stroški postopka.

Posebnost pri preživninskih terjatvah je ta, da 106. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) upniku omogoča, da poleg vseh zapadlih obrokov zahteva tudi plačilo preživnine za naprej – in sicer za obdobje dveh let od vložitve predloga. To pomeni, da banka ali delodajalec redno mesečno odteguje znesek preživnine in ga nakazuje na račun upnika, brez da bi bilo treba vlagati nove predloge.

Koliko lahko sodišče poseže po dolžnikovih prihodkih?

Pri izterjavi preživnine za nazaj zakon predvideva strožje pogoje kot pri drugih vrstah izvršb. Medtem ko pri navadnih terjatvah dolžniku na računu ostane vsaj 76 % minimalne plače, je pri preživninskih terjatvah ta meja nižja – dolžniku mora ostati le 50 % minimalne plače. Preostali del se nameni poplačilu preživnine.

To pomeni, da ima izterjava preživnine prednost pred drugimi dolgovi, kar odraža poseben pomen, ki ga zakonodajalec pripisuje tej obveznosti. Nenazadnje gre za sredstva, namenjena preživljanju otrok.

Izterjava preživnine za nazaj: Ali preživnina zastara?

Eno najpogostejših vprašanj, ki si jih postavljajo upravičenci, je vprašanje zastaranja. Dobra novica je, da terjatev iz naslova preživnine med starši in otroki ne zastara, dokler obstaja roditeljska pravica. Po prenehanju roditeljske pravice pa velja zastaralni rok 10 let od izdaje sodne odločbe, na podlagi katere je bila preživnina določena.

To je izjemno pomembna informacija za vse, ki se sprašujejo, ali je izterjava preživnine za nazaj po več letih sploh še smiselna. V večini primerov je – tudi če gre za večletne zaostanke.

Neplačevanje preživnine je kaznivo dejanje

Od leta 2008 je neplačevanje preživnine v Sloveniji kaznivo dejanje. Po 194. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) se oseba, ki ne daje preživnine za tistega, ki ga je po zakonu dolžna preživljati – čeprav bi to zmorila – kaznuje z zaporom do enega leta. Če je zaradi neplačevanja ogroženo preživljanje upravičenca, se kazen lahko zviša na do tri leta zapora.

To dejstvo je pomembno orodje v rokah upravičencev. Že sama najava kazenske ovadbe pogosto prepriča neplačnike, da svoje obveznosti začnejo izpolnjevati.

Kaj pa Preživninski sklad?

Če preživninski zavezanec preživnine ne plačuje in je izterjava neuspešna ali traja predolgo, lahko upravičenec zaprosi za nadomestilo preživnine pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Od septembra 2022 pred vložitvijo zahteve na sklad ni več potrebno najprej sprožiti izvršilnega postopka, kar je postopek precej poenostavilo.

Višina nadomestila preživnine je sicer omejena in odvisna od otrokove starosti – za otroke do 6. leta znaša 95,51 EUR, za otroke od 6 do 14 let 105,05 EUR, za starejše od 14 let pa 124,14 EUR mesečno. Nadomestilo se ne izplačuje za nazaj, temveč od naslednjega meseca po vložitvi popolne vloge.

Pomembno je razumeti, da nadomestilo Preživninskega sklada ne izključuje izterjave preživnine za nazaj – gre za dva ločena postopka. Upravičenec lahko hkrati prejema nadomestilo sklada in terja zaostanke neposredno od zavezanca.

Kdaj poiskati strokovno pomoč?

Izterjava preživnine za nazaj je postopek, ki zahteva dobro poznavanje zakonodaje in pravilno pripravo dokumentacije. Napake pri vložitvi predloga za izvršbo lahko vodijo v zavrnitev ali nepotrebne zamude. Zato je priporočljivo, da se za pomoč obrnete na strokovnjake, ki se ukvarjajo z upravljanjem terjatev in izvršilnimi postopki.

Profesionalna pomoč je še posebej priporočljiva v primerih, ko gre za večletne zaostanke, ko dolžnik nima rednih prihodkov ali ko je premoženje težje izsledljivo. Izkušeni strokovnjaki poznajo vse zakonite možnosti za uspešno izterjavo in vas lahko vodijo skozi celoten postopek – od priprave dokumentacije do uspešnega poplačila.

Povzetek

Izterjava preživnine za nazaj je pravica, ki jo slovenska zakonodaja jasno priznava. Upravičenec lahko terja vse neplačane obroke preživnine, skupaj z zamudnimi obrestmi, hkrati pa zahteva tudi plačilo za prihodnjih 24 mesecev. Preživninske terjatve uživajo prednostno obravnavo, zastaralni rok je dolg, neplačevanje pa je celo kaznivo dejanje.

Če se znajdete v situaciji, ko vam nekdanji partner dolguje preživnino, ne odlašajte. Vsak dan zamude pomeni višje zaostanke in večjo finančno stisko za otroka. Pravočasno ukrepanje in strokovna pomoč sta ključ do uspešne izterjave.